Statut društva

Izredni zbor članov Medobčinskega društva invalidov Idrija-Cerkno je na podlagi določb Zakon o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo) in v skladu z določbami Zakona o invalidskih organizacijah (Uradni list RS, št. 108/02) in Zakona o nevladnih organizacijah (Uradni list RS, št. 21/18) dne 2. 12. 2023 sprejel Spremembe in dopolnitve Statuta Medobčinskega društva invalidov Idrija-Cerkno, ki se v prečiščenem besedilu glasi

S T A T U T

Medobčinskega društva invalidov IDRIJA-CERKNO

1. Splošne določbe

1. člen

Medobčinsko društvo invalidov IDRIJA-CERKNO je invalidska organizacije (v nadaljevanju: društvo) in je prostovoljno, neodvisno, samostojno, nevladno, nepridobitno združenje, neodvisno od političnih strank in verskih skupnosti, v katero se združujejo invalidi zaradi ugotavljanja, zagovarjanja in zadovoljevanja posebnih potreb invalidov po izvajanju posebnih socialnih programov in storitev, posebej prirejenih za delovne invalide, osebe s telesno okvaro in osebe s statusom invalida po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov ter medsebojne pomoči, uresničevanja in zastopanja svojih posebnih interesov.

2. člen

Društvo vključuje:

• delovne invalide I., II. In III. kategorije ter osebe s telesno okvaro (TO) v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

• osebe s statusom invalida po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov (v nadaljevanju: oseba s statusom invalida po ZZRZI),

• druge invalidne osebe, ki nimajo statusa delovnega invalida, pa zaradi pridobljenih ali prirojenih okvar in oviranosti, ki jih pogojuje oziroma ustvarja fizično in družbeno okolje, ne morejo same delno ali v celoti zadovoljevati potreb osebnega, družinskega in družbenega življenja v okolju, v katerem živijo in delajo:

• zakonite zastopnike invalidov;

• druge osebe, ki na različne načine podpirajo delovanje invalidske organizacije na območju delovanja društva invalidov.

3. člen

Ime: MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV IDRIJA-CERKNO

Skrajšano ime: Društvo MDI Idrija-Cerkno

Sedež društva je v IDRIJI

Društvo deluje na območju občine IDRIJA in CERKNO

4. člen

V okviru društva lahko deluje tudi aktiv delovnih invalidov kot oblika organiziranosti zaposlenih in brezposelnih invalidov. Aktiv ni pravna oseba in deluje v skladu s statutom društva.

5. člen

Društvo deluje v skladu s tem statutom in vsakokratnim programom po načelih solidarnosti ter pri tem spoštuje ustavo, veljavno zakonodajo, državno strategijo razvoja invalidskega varstva, mednarodne konvencije in standarde na področju invalidskega varstva ter načela sodobne pravne in socialne države.

6. člen

V statutu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.

Društvo je vključeno v Zvezo delovnih invalidov Slovenije zaradi izvajanje enotne socialno - zdravstvene politike in skupno dogovorjenih nalog s področja varstva invalidov v Republiki Sloveniji. Konkretne naloge in način skupnega delovanja določa statut Zveze delovnih invalidov Slovenije.

Društvo se z drugimi društvi invalidov, članov ZDIS lahko povezuje v koordinacijski odbor za izvajanje skupnih nalog Zveze za območje Severno primorske.

Koordinacijski odbor je oblika organiziranosti članov ZDIS za izvajanje skupnih nalog ZDIS in članov na območni oz. regionalni oz. pokrajinski ravni (teritorialna organiziranost);

način delovanja pa je določen s poslovnikom koordinacijskega odbora, ki ga s predhodnim soglasjem upravnega odbora ZDIS sprejme koordinacijski odbor.

7. člen

Društvo ima štampiljko okrogle oblike premera 30 mm. Na zunanjem robu ima napis:

»MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV« pod napisom »IDRIJA-CERKNO«, v sredini pa »LIK MERKURJA«.

Zastava ZDIS je pravokotne oblike in je sivo-vijoličaste barve.

Vsebuje znak ZDIS, ki na levi strani vsebuje grafično označitev sončnih žarkov z napisom ZDIS; črka I je oblikovana kot silhueta človeške figure.

8. člen

Delovanje društva je javno.

Člani društva se o njegovem delovanju seznanjajo na podlagi informacij in obvestil, dostopnih preko dogovorjenega informacijskega sistema, s prisotnostjo na sejah organov društva, preko predstavnikov v organih društva in s pravico vpogleda članov v relevantno dokumentacijo društva.

Društvo o svojem delu javnost obvešča z zagotavljanjem javnosti sej njegovih organov, organizacijo tiskovnih konferenc, okroglih miz in predstavitev, objavljanjem relevantnih informacij na svetovnem spletu ter predvsem preko sredstev javnega obveščanja.

Za zagotovitev javnosti dela in dajanja točnih informacij o delu društva je odgovoren predsednik društva.

2. Namen, cilji in naloge društva

9. člen

Namen društva je ugotavljanje, zagovarjanje in zadovoljevanje posebnih potreb delovnih invalidov, oseb s telesno okvaro in oseb s statusom invalida po ZZRZI ter zastopanje njihovih interesov, delovanje proti diskriminaciji invalidov ter za njihovo večjo gmotno, socialno in pravno varnost, socialno integracijo in dobro zdravstveno počutje. Z organiziranimi oblikami dela in povezovanja članov društva ima društvo namen omogočati in zagotavljati:

• boljše in lažje povezovanje, delo, organiziranje ter informiranje članov in organov društva,

• lažje vključevanje vseh delovnih invalidov, oseb s telesno okvaro in oseb s statusom invalida po ZZRZI v delo društva,

• uresničevanje ciljev društva v bivalnem in delovnem okolju delovnih invalidov, oseb s telesno okvaro in oseb s statusom invalida po ZZRZI.

10. člen

Cilji organiziranega delovanja društva so:

• uveljavljanje človekovih pravic delovnih invalidov, oseb s telesno okvaro in oseb s statusom invalida po ZZRZI,

• nediskriminacija delovnih invalidov, oseb s telesno okvaro in oseb s statusom invalida po ZZRZI,

• socialna pravičnost in enake možnosti za delovne invalide, osebe s telesno okvaro in oseb s statusom invalida po ZZRZI,

• vzpodbujanje delovnih invalidov, oseb s telesno okvaro in oseb s statusom invalida po ZZRZI za opiranje na lastne moči in sposobnosti,

• vključenost delovnih invalidov, oseb s telesno okvaro in oseb s statusom invalida po ZZRZI v družbo in sodelovanje v vsakdanjem življenju,

• avtonomnost delovnih invalidov, oseb s telesno okvaro in oseb s statusom invalida po ZZRZI kot uporabnikov storitev,

• ekonomsko, socialno, zdravstveno in pravno varstvo delovnih invalidov, oseb s telesno okvaro in oseb s statusom invalida po ZZRZI,

11. člen

Zaradi izpolnjevanja svojega namena in ciljev društvo izvaja naslednje naloge oziroma dejavnosti:

• spremljanje zakonodajnega področja, ki posredno ali neposredno zadeva delovne invalide, osebe s telesno okvaro in osebe po ZZRZI,

• spremljanje ekonomskega, zdravstvenega in socialnega in pravnega položaja članov društva in zagotovitev varstva na teh področjih,

• zastopanje, predstavljanje, varstvo in uveljavljanje pravic in interesov delovnih invalidov, oseb s telesno okvaro in oseb po ZZRZI pri zadovoljevanju posebnih potreb in na področju delovanja društva,

• razvijanje programov medsebojne pomoči in usposabljanje invalidov za samopomoč ter svojcev in prostovoljcev za življenje in delo z invalidi,

• nudenje pomoči in posebnih socialnih programov pri uveljavljanju potreb delovnih invalidov, oseb s telesno okvaro in oseb po ZZRZI na področju varovanja zdravja, medicinske in socialne rehabilitacije, vzgoje, izobraževanja, usposabljanja, zaposlovanja, bivanja, socialne varnosti, kulture, športa in rekreacije in pri reševanju drugih problemov ter pri skrbi za kvaliteto življenja delovnih invalidov, oseb s telesno okvaro in oseb po ZZRZI,

• ugotavljanje in reševanje socialno zdravstvenih problemov članov društva in pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic, s katerimi se jim zagotavlja socialna varnost,

• preprečevanje in blažitev socialnih ter psihičnih posledic invalidnosti in telesne okvare,

• sodelovanje pri preprečevanju in odpravljanju ovir v fizičnem in socialnem okolju,

• razvijanje socialne spretnosti delovnih invalidov in njihovo informiranost na različnih področjih življenja,

• zagotavljanje pogojev za rekreacijo in šport svojih članov in organiziranje družabnega življenja, prirejanje in organiziranje športnih srečanj, letovanj, izletov ter organiziranje aktivnosti za svoje člane v zdraviliščih,

• sodelovanje na domačih in tujih strokovnih posvetovanjih s področja delovanja društva,

• spodbujanje in podpiranje akcij za izmenjavo izkušenj med sorodnimi društvi in drugimi institucijami s področja delovanja društva,

• pomoč občinskim in državnim organom ter drugim strokovnim organom, institucijam, političnim strankam ter drugim organizacijskim skupnostim pri izvajanju njihovih nalog in načrtov s področja skrbi za delovne invalide, osebe s telesno okvaro in osebe po ZZRZI,

• sodelovanje v Zvezi delovnih invalidov Slovenije pri oblikovanju zakonodaje s področja varstva delovnih invalidov, oseb s telesno okvaro in oseb po ZZRZI, pri oblikovanju, sprejemanju in izvajanju posebnih socialnih programov in z namenom izmenjave izkušenj, sodelovanja v skupnih akcijah in izboljšanjem metod lastnega dela,

• izvajanje dogovorjenih sklepov in smernic Zveze delovnih invalidov Slovenije,

• krepitev svoje materialne osnove in v skladu z zakoni in predpisi ter v okviru možnosti in lastnih odločitev razvijanje različnih izvedbenih oblik skrbi za delovne invalide, osebe s telesno okvaro in osebe po ZZRZI ter njihove družinske člane,

• skrb za vključevanje in širitev članstva na področju delovanja društva,

• sodelovanje na srečanjih invalidov in praznovanje mednarodnega dneva invalidov.

Zaradi usklajevanja dela in hotenj, v prizadevanju za izboljšanje posebnega pravnega varstva, življenja in za zagotavljanje človekovih pravic v družbenem in ekonomskem položaju delovnih invalidov, oseb s telesno okvaro in oseb po ZZRZI, društvo sodeluje, sklepa in sprejema sporazume, pogodbe in ostale oblike dogovarjanja z nevladnimi organizacijami, z državnimi organi, z različnimi subjekti operativne skrbi za delovne invalide, osebe s telesno okvaro in osebe po ZZRZI, tako v državni, privatni, cerkveni ali drugi izvedbi na področju delovanja društva.

12. člen

Glavna dejavnost društva je dejavnost invalidskih organizacij (S94.991).

13. člen

Zaradi izpolnjevanja svojih nalog in ciljev lahko društvo v skladu z zakoni in ostalimi predpisi ustanavlja različne izvedbene oblike skrbi za delovne invalide, osebe s telesno okvaro in osebe po ZZRZI.

Društvo lahko opravlja tudi pridobitno dejavnost, ki je povezana z njenim namenom in cilji, kot dopolnilno dejavnost temeljni nepridobitni dejavnosti društva ter služi opravljanju dejavnosti in nalog opredeljenih v statutu in je v skladu z veljavnimi predpisi. Pridobitna dejavnost ne sme predstavljati pretežne dejavnosti društva in se opravlja zgolj v obsegu potrebnem za uresničevanje namena in ciljev društva.

S94.991          Dejavnost invalidskih organizacij

J58.190           Drugo založništvo (izdaja knjig, biltenov)

J63.990           Drugo informiranje (izdaja zloženk)

N82.300          Organiziranje razstav, sejmov, srečanj (organiziranje razstav izdelkov članov; organiziranje srečanj za člane društva)

P85.590          Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje (organiziranje predavanj, delavnic)

R93.190          Druge športne dejavnosti (prirejanje prijateljskih, območnih in državnih

športnih tekmovanj invalidov)

G47.890          Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom (prodaja

ročnih del članov društva)

N47.990          Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic (prodaja

ročnih del članov društva)

N79.120          Dejavnost organizatorjev potovanj (organiziranje izletov za člane

društva)

N79.900          Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti (prevoz na potovanje)

R92.002          Prirejanje iger na srečo, razen v igralnicah (srečelov)

R90.010          Umetniško uprizarjanje (koncerti pevskega zbora)

R93.299          Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas (prirejanje piknikov in

drugih družabnih prireditev za člane društva)

Društvo lahko ustanovi invalidsko podjetje, ustanovo ali zavod, če je ustanovitev povezana z namenom delovanja društva.

14. člen

Društvo pri svojem delu upošteva načela državne strategije razvoja invalidskega varstva in mednarodne standarde na področju invalidskega varstva.

Dejavnost društva je zasnovana na načelu demokratičnosti pri oblikovanju odločitev in samem odločanju ter na načelu prostovoljnosti pri vključevanju v društvo.

3. Članstvo

15. člen

Člani društva so redni, podporni in častni člani.

Posameznik, ki želi postati redni ali podporni član društva, to izrazi s podpisom pristopne izjave.

Za vpis v redno članstvo je potrebno pristopni izjavi priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za članstvo.

O sprejemu v redno in podporno članstvo odloča izvršni odbor društva. Sklep izvršnega odbora o sprejemu postane veljaven, ko sprejeti redni ali podporni član plača članarino za tekoče leto, kar mora storiti v roku 15 dni po prejemu sklepa o sprejemu v članstvo.

Če izvršni odbor zavrne sprejem v članstvo, mora svojo odločitev posredovati osebi, ki se želi včlaniti v DI, s pisnim sklepom in obrazložitvijo. Oseba, ki se želi včlaniti v DI, ima pravico da se v roku 15 dni zoper tak sklep pritoži. O pritožbi odloča zbor članov na prvi naslednji redni seji.

16. člen

Redni član društva lahko postane delovni invalid ali oseba s telesno okvaro ali oseba po ZZRZI v skladu z 2. členom tega statuta, ki ima stalno prebivališče na območju delovanja društva. Redni član društva ne more biti oseba, ki je že redni član drugega društva, ki je član Zveze delovnih invalidov Slovenije.

Delovni invalid, ki želi postati redni član društva, izkazuje izpolnjevanje pogojev iz 2. člena z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o priznanem statusu delovnega invalida po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; druga telesno prizadeta ali obolela oseba, ki ima telesno okvaro pa izkazuje izpolnjevanje pogojev iz 2. člena z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o priznani telesni okvari ali z mnenjem zdravnika specialista o trajni okvari.

17. člen

Podporni član je lahko vsak državljan ali tujec s stalnim prebivališčem na območju Republike Slovenije, ki želi s svojim delom pomagati društvu in sodelovati z njim.

18. člen

Častni član je lahko oseba visokih moralnih lastnosti, ki je s svojim delom pomagala društvu oziroma pripomogla k boljšemu sodelovanju med društvi.

Častnega člana sprejme v članstvo zbor članov društva na obrazložen predlog izvršnega odbora.

19. člen

Pravice rednih članov so:

• da volijo in so izvoljeni v organe društva in kot predstavniki, ki zastopajo društvo v organih Zveze delovnih invalidov Slovenije,

• da aktivno delujejo v organih društva in pomagajo pripravljati in izvajati programe društva,

• da dajejo predloge in pobude za delo v društvu,

• da spremljajo izvajanje sklepov organov društva in izvajanje programa društva,

• da se obračajo na organe društva za pomoč pri reševanju vprašanj, ki se nanašajo nanje ali katerega drugega člana društva v zvezi z uresničevanjem pravic invalidov.

20. člen

Dolžnosti rednih članov so:

• da delujejo v skladu s statutom in drugimi splošnimi akti društva ter spoštujejo in izvajajo sklepe organov društva,

• da volijo in pristanejo na izvolitev v organe društva ter aktivno delujejo v njih,

• da s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in programov društva,

• da se zavzemajo in izkazujejo solidarnost ter pomagajo tistim članom društva, ki so v stiski,

• da varujejo premoženje in skrbno ravnajo z drugimi sredstvi, s katerim razpolaga društvo,

• da redno plačujejo članarino in sodelujejo v akcijah društva,

• da prenašajo svoje izkušnje in znanje na mlajše in nove člane društva,

• da varujejo ugled društva in imajo spoštljiv odnos do drugih članov društva.

21. člen

Podporni član ima pravico in dolžnost sodelovati pri delu društva smiselno enako kot redni član, nima pa pravice voliti in biti izvoljen v organe društva.

22. člen

Častni član ima pravico sodelovati pri delu društva, nima pa pravice voliti in biti voljen v organe društva ter pravice odločanja.

23. člen

Članstvo v društvu preneha:

• z izstopom, ko član o tem pisno obvesti izvršni odbor društva,

• z izključitvijo, če ne izpolnjuje določb statuta ali jih huje krši, kar ugotovi častno razsodišče,

• če se odseli z območja delovanja društva,

• če po predhodnem opominu ne plača članarine,

• s smrtjo člana.

Z izstopom preneha članstvo članu z dnem, ko izvršni odbor prejme njegovo pisno izjavo o izstopu.

Z izključitvijo preneha članstvo članu, če ta huje krši določila tega statuta ali če gre za drugo ravnanje člana, ki je ali bi lahko huje prizadelo materialne ali moralne interese oziroma ugled društva, kar ugotovi častno razsodišče. Kot dan prenehanja članstva se šteje dan, ko postane odločitev častnega razsodišča dokončna.

Če se član odseli z območja delovanja društva, mu članstvo preneha, ko izvršni odbor prejme njegovo pisno izjavo o preselitvi. Izvršni odbor lahko tudi na lastno pobudo ugotavlja, ali se je član odselil z območja društva. V tem primeru članstvo preneha, ko član prejme sklep izvršnega odbora, s katerim je ta ugotovil, da se je član odselil z območja delovanja društva. Član ima pravico roku 15 dni vložiti zoper sklep pritožbo, ki jo obravnava zbor članov.

V primeru neplačila članarine, članu preneha članstvo na dan, ko izteče rok iz pisnega opomina, ki ga izvršni odbor pošlje članu za plačilo neplačane članarine.

24. člen

Na dan prenehanja članstva prenehajo vse funkcije, pravice in dolžnosti člana. Ob prenehanju članstva mora član vrniti člansko izkaznico.

Član, ki je izstopil, je lahko ponovno sprejet v članstvo, o čemer odloča zbor članov društva.

4. Organi društva

25. člen

Organi društva so:

1. zbor članov

2. izvršni odbor

3. predsednik društva

4. nadzorni odbor

5. častno razsodišče.

Kandidate za člane organov predlaga lahko vsak redni ali podporni član društva izmed rednih članov društva. Izvršni odbor skrbi za pravočasno izvedbo kandidacijskega postopka za člane organov. Kandidat se uvrsti na kandidacijsko listo za člana organa, če je bil pravilno predlagan in če je podal pisno izjavo, da se s kandidaturo strinja.

1. Zbor članov

26. člen

Zbor članov je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi redni člani društva. Vsak član ima v zboru članov en glas.

27. člen

Zbor članov se sestaja na rednih in izrednih sejah.

Seje zbora članov se praviloma izvedejo v živo, lahko pa tudi s pomočjo navadne ali elektronske pošte oziroma z uporabo drugih sredstev telekomunikacijske tehnologije (korespondenčno). Za sklic in izvedbo korespondenčne seje se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo sklic in delovanje zbora članov.

Redno zasedanje zbora članov se mora sklicati najmanj enkrat na leto. Zbor članov skliče predsednik društva na podlagi sklepa izvršnega odbora, ki določi dnevni red zasedanja in pripravi ustrezno gradivo.

Izredne seje se sklicuje po potrebi. Skliče jih predsednik društva ali izvršni odbor na lastno pobudo ali na pobudo najmanj desetine rednih članov društva ali na pobudo nadzornega odbora ali na pobudo častnega razsodišča. Če predsednik društva ali izvršni odbor ne skličeta izredne seje v roku enega meseca od prejema pobude, jo lahko v nadaljnjih 14 dneh skliče pobudnik, ki mora predložiti dnevni red z ustreznim gradivom.

Na izrednem zboru članov se sklepa le o zadevah zaradi katerih je bil sklican.

Gradivo za zbor članov mora biti članom na razpolago praviloma najmanj 10 dni pred zasedanjem.

Članom mora biti dostopno in na razpolago gradivo za zbor članov preko informacijskega sistema društva ali na sedežu društva, na izrecno željo člana pa tudi po pošti na dom. V vabilu mora biti navedeno, kje je gradivo za zbor članov dostopno.

Delo zbora članov je javno in mu lahko prisostvujejo tudi drugi, vendar nimajo pravice glasovanja in odločanja, če niso redni člani.

Pri delu zbora članov sodelujejo tudi člani izvršnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča; na zasedanju imajo pravico razpravljati, nimajo pa pravice glasovati o zadevah, ki se nanašajo na njihovo delo.

28. člen

Zbor članov je sklepčen, če je ob predvidenem času za začetek seje prisotnih več kot polovica rednih članov.

Če ob predvidenem času za začetek seje, zbor članov ni sklepčen, se začetek seje odloži za 15 minut, nakar zbor članov veljavno sklepa, če je na zasedanju prisotnih več kot tri desetine, vendar ne manj kot deset rednih članov.

Na zboru članov se vodi prisotnostna lista iz katere je razvidno kdo so redni člani.

29. člen

Zbor članov do izvolitve delovnega predsedstva vodi predsednik društva.

Delovno predsedstvo ima predsednika in dva člana, ki jih izvoli zbor članov. Zbor članov izvoli tudi zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika, po potrebi pa tudi verifikacijsko ali volilno komisijo.

Zbor članov deluje v skladu s poslovnikom o delu zbora članov.

O delu zbora članov se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in dva overovatelja zapisnika.

30. člen

Pristojnosti zbora članov so zlasti:

• sprejemanje Poslovnika o delu zbora članov,

• sklepanje o dnevnem redu

• sprejemanje statuta društva ter njegovih sprememb in dopolnitev,

• sprejemanje programskih izhodišč za delo društva,

• sprejemanje letnega poročila po opravljenem notranjem nadzoru nadzornega odbora,

• sprejemanje poročila o delu izvršnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča med dvema zasedanjema,

• volitve in razrešitve predsednika društva, članov izvršnega odbora, predsednika in članov nadzornega odbora in častnega razsodišča,

• odločanje o pritožbah zoper odločitve izvršnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča,

• sprejemanje častnih članov društva,

• razpravljanje o pomembnih vprašanjih za varstvo delovnih invalidov, oseb s telesno okvaro in oseb po ZZRZI,

• imenovanje predstavnika za zbor članov Zveze delovnih invalidov Slovenije,

• odločanje o ustanovitvi invalidskega podjetja, ustanove ali zavoda,

• odločanje o prenehanju društva,

• odločanje o drugih pomembnih zadevah v skladu s cilji in nalogami društva.

31. člen

Sklepi, stališča in druge odločitve so veljavno sprejete, če zanje glasuje večina prisotnih članov.

Če se odloča o statutu ali njegovih spremembah ali dopolnitvah, o prenehanju društva in o pomembnih premoženjskih zadevah, mora za veljavnost sklepa glasovati 2/3 prisotnih rednih članov.

Pri volitvah v organe društva – IO, NO, ČR so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največ glasov.

Pri volitvah za predsednika društva je izvoljen kandidat, ki prejme večino glasov oziroma pri več kandidatih tisti, ki je v 2. krogu prejel večino glasov.

Praviloma se o vseh zadevah na zboru članov glasuje javno, lahko pa zbor članov s sklepom določi tudi tajno glasovanje.

2. Izvršni odbor

32. člen

Izvršni odbor je izvršilni organ društva, ki skrbi za uresničevanje in izvajanje nalog zbora članov in drugih organov društva. Izvršni odbor vodi in usmerja delo društva med dvema sejama zbora članov in zagotavlja materialne pogoje za delovanje društva.

33. člen

Izvršni odbor sestavlja 11 članov in sicer predsednik društva in 10 na zboru članov društva izvoljenih članov.

Predsednik društva je tudi predsednik izvršnega odbora.

Člani izvršnega odbora ne morejo biti istočasno članih drugih organov društva in organov političnih strank na državni in lokalni ravni.

34. člen

Mandat članov izvršnega odbora traja štiri leta ter so lahko po izteku mandata ponovno izvoljeni.

V primeru, da članu izvršnega odbora iz kakršnegakoli razloga preneha funkcija člana izvršnega odbora, izvršni odbor nadaljuje svoje delo do prvega naslednjega rednega zbora članov v zoženi sestavi, razen če število članov izvršnega odbora pade pod 2/3 članov.

Če bi padlo število članov izvršnega odbora pod 2/3, je treba izvesti nadomestne volitve na zboru članov. Mandat izvoljenega nadomestnega člana izvršnega odbora traja do konca mandata prvotno izvoljenemu članu izvršnega odbora.

35. člen

Naloge in pristojnosti izvršnega odbora so zlasti:

• voli podpredsednika izmed članov izvršnega odbora, na predlog predsednika društva,

• imenuje delovna telesa društva,

• potrjuje kandidacijske liste za člane organov društva,

• sprejema poslovnik o delu izvršnega odbora,

• uresničuje program dela društva in sklepe zbora članov,

• se seznani z zapisniki zbora članov društva,

• sprejema letni vsebinski in finančni program dela društva, v katerem natančno opredeli tudi vse glede izvajanja posebnih socialnih programov,

• pripravi in potrdi letno poročilo društva, ki ga pred predložitvijo v sprejem zboru članov da v pregled nadzornemu odboru,

• pripravlja gradivo za zbor članov,

• sklicuje zbor članov,

• razpisuje volitve v organe društva,

• poroča zboru članov o svojem delu in izvajanju programskih izhodišč,

• sprejema splošne akte društva,

• odloča o sprejemu v članstvo društva,

• odloča o višini članarine in rokih za plačilo,

• skrbi za stalno in pravočasno obveščanje članov,

• podeljuje priznanja društva,

• upravlja s premoženjem društva in odloča o razpolaganju s premoženjem društva,

• daje pojasnila, ki so vezana na izvajanje določb statuta,

• odloča o nagradah, nadomestilih in povračilih stroškov funkcionarjev in članov organov društva,

• imenuje tajnika in blagajnika, ki opravljata strokovna dela za društvo,

• poda pobudo oziroma zahtevo za obravnavo na častnem razsodišču,

• daje soglasja k sklenitvi delovnih razmerij za delo v društvu,

• sodeluje z organi in organizacijami drugih invalidskih in sorodnih društev,

• opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti zbor članov,

• opravlja vse druge naloge, ki so določene s tem statutom in ostalimi akti društva ali sklepi zbora članov.

36. člen

Izvršni odbor deluje na sejah, ki se skličejo po potrebi, najmanj pa vsake štiri mesece.

Izvršni odbor skliče predsednik društva po lastni presoji ali na pobudo 1/3 članov izvršnega odbora. Če predsednik ne skliče seje v 14 dneh po prejemu pobude, jo lahko skliče pobudnik. Pobudnik mora k vabilu priložiti dnevni red in gradivo o problematiki, zaradi katere je seja sklicana.

37. člen

Izvršni odbor veljavno sklepa, če je na seji prisotnih več kot polovica članov.

Sklepi so veljavni, če zanje glasuje več kot polovica prisotnih članov. V primeru enakega števila glasov je odločilen glas predsednika.

Zaradi racionalnosti lahko opravi izvršni odbor korespondenčno sejo.

Za odločanje na korespondenčni seji se uporablja določba prvega odstavka tega člena.

38. člen

Izvršni odbor dela po poslovniku, ki ga sprejme na svoji prvi seji v mandatu in je za svoje delo odgovoren zboru članov.

Za uspešno izvajanje nalog lahko izvršni odbor ustanovi stalna ali občasna delovna telesa ter imenuje člane teh teles. S prenehanjem mandata organa preneha tudi delovanje delovnih teles.

Izvršni odbor na svoje seje vabi vedno tudi predsednika nadzornega odbora društva, lahko pa tudi druge osebe, če je to potrebno zaradi obravnave posamezne točke dnevnega reda.

3. Predsednik društva

39. člen

Predsednik društva predstavlja in v pravnem prometu zastopa društvo in je hkrati predsednik izvršnega odbora. Odgovoren je za izvajanje sprejetih sklepov organov društva. Je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta in podpisuje akte, ki jih sprejema zbor članov in izvršni odbor.

Predsednik skrbi za zakonitost in javnost dela predvsem s tem, da:

• je član izvršnega odbora po svoji funkciji in mu predseduje,

• predstavlja in zastopa društvo ter skrbi za izvajanje sklepov organov društva,

• pooblašča druge osebe za izvrševanje določenih nalog,

• odloča o izplačilih do višine, ki jo določi izvršni odbor,

• vodi in sprejema zunanje delegacije in predstavnike,

• odloča o sodelovanju predstavnikov društev na strokovnih posvetih in odobrava službena potovanja,

• daje pobudo za sklic seje nadzornega odbora in častnega razsodišča,

• za javnost podaja informacije, pojasnila in druge podatke o delovanju društva,

• opravlja vsa druga dela, za katere je pooblaščen s tem statutom in sklepi organov društva.

Predsednik lahko zadrži izvršitev sklepa izvršnega odbora, s katerim se lahko povzroči motnja v poslovanju ali izguba. V takem primeru predsednik zadržani sklep predloži v obravnavo nadzornemu odboru, da poda o tem svoje mnenje ter ga nato da ponovno v odločanje izvršnemu odboru.

Za svoje delo je predsednik odgovoren zboru članov. Njegov mandat traja 4 leta in se lahko po izteku mandatne dobe ponovi.

Predsednika izvoli zbor članov društva.

Podpredsednik društva je hkrati tudi podpredsednik izvršnega odbora. Izvoli ga izvršni odbor na predlog predsednika društva izmed članov izvršnega odbora društva.

Podpredsednik nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti in opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti predsednik.

4. Nadzorni odbor

40. člen

Nadzorni odbor spremlja in nadzira finančno in materialno poslovanje društva in nadzoruje uresničevanje sprejetih odločitev ter izvajanje nalog in pristojnosti organov društva ter pregleduje predlog letnega poročila in sicer predvsem v smislu resničnega prikaza premoženja in poslovanja društva. Nadzorni odbor poda oceno ali so bili presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za uresničevanje namena in ciljev društva.

O svojem delu in ugotovitvah poroča izvršnemu odboru in zboru članov.

Nadzorni odbor sestavljajo 3 člani – predsednika in dva člana, ki jih izvoli zbor članov društva. Predsednik nadzornega odbora določi svojega namestnika. Namestnik izvršuje funkcijo predsednika v času njegove odsotnosti.

Mandat članov nadzornega odbora traja 4 leta, člani pa so po poteku mandata lahko ponovno izvoljeni.

Če med trajanjem mandata iz kakršnegakoli razloga preneha mandat članu nadzornega odbora, se za izpraznjeno mesto razpišejo ponovne volitve, ki se izvedejo na prvem naslednjem rednem zboru članov.

Seje nadzornega odbora skliče predsednik nadzornega odbora po lastni presoji, vendar najmanj enkrat letno. Sklepe sprejema z večino glasov prisotnih članov. V primeru enakega števila glasov je odločilen glas predsednika.

Nadzorni odbor dela po poslovniku , ki ga sprejme na svoji prvi seji v mandatu in je za svoje delo odgovoren zboru članov..

Člani nadzornega odbora ne morejo biti istočasno člani drugih organov društva, člani vodstev političnih strank ali vodstev njihovih lokalnih organizacij.

5. Častno razsodišče

41. člen

Častno razsodišče sestavljajo 3 člani - predsednik in dva člana ter njihovi namestniki, ki jih izvoli zbor članov društva. Mandat članov častnega razsodišča in njihovih namestnikov traja 4 leta. Po preteku mandatne dobe so člani lahko ponovno izvoljeni.

Če med trajanjem mandata iz kakršnegakoli razloga preneha mandat članu ali namestniku častnega razsodišča, se za izpraznjeno mesto razpišejo ponovne volitve, ki se izvedejo na prvem naslednjem rednem zboru članov.

Častno razsodišče obravnava zakonitost postopkov, disciplinske kršitve članov in članov organov in funkcionarjev društva, obravnava spore med člani ter ugotavlja odškodninsko odgovornost člana.

O svojem delu in ugotovitvah poroča izvršnemu odboru in zboru članov.

Častno razsodišče sprejema odločitve z večino glasov prisotnih članov. V primeru enakega števila glasov je odločilen glas predsednika.

Častno razsodišče dela po pravilniku in je za svoje delo odgovorno zboru članov.

Člani častnega razsodišča ne morejo biti istočasno člani drugih organov društva in člani organov političnih strank na državni in lokalni ravni.

42. člen

Častno razsodišče obravnava predvsem naslednje kršitve:

• neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno ali malomarno izpolnjevanje obveznosti društva,

• nezakonito oziroma neupravičeno razpolaganje s finančnimi in materialnimi sredstvi društva ter storitev kaznivega dejanja, prekrški s področja gospodarske, finančne ali davčne zakonodaje ter prekrški v zvezi z delom društva,

• dajanje nepravilnih podatkov, opustitev pošiljanja podatkov oziroma listin pristojnim organom oziroma zavajanje organov ali funkcionarjev ter drugih odgovornih, v kolikor to bistveno vpliva na odločanje v društvu,

• kršitev dolžnosti predložitve dokazil o izpolnjevanju pogojev za članstvo v društvu,

• opustitev dejanja, s čimer se zavestno ovira ali onemogoča delo v društvu,

• zloraba položaja ali zaupanja ali prekoračitev danih pooblastil,

• neupravičena odklonitev opravljanja nalog društva,

• žalitev, žaljiva obdolžitev in obrekovanje organov, funkcionarjev in drugih odgovornih oseb društva in opravljanje ali očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja,

• oviranje, neprimerno vedenje, nesramno obnašanje ali kakršno koli drugo onemogočanje delovanja organov društva ali posameznikov v organih društva in drugih organih pri opravljanju funkcije,

• širjenje laži, netočnih in zlonamernih trditev o stanju v društvu,

• povzročitev materialne in nematerialne škode društvu,

• opustitev predloga ali zahteve za uvedbo disciplinskega postopka ali postopka za ugotavljanje materialne ali disciplinske odgovornosti, če oseba ve, da je bila kršena pomembna obveznost ter društvu povzročena znatna materialna ali moralna škoda,

• ponarejanje zapisnikov, sklepov, obvestil, drugih aktov in dokumentov društva,

• neupravičeno sprejemanje in dajanje daril in drugih materialnih ugodnosti ali drugih koristi v zvezi z opravljanjem obveznosti in nalog v društvu,

• povzročanje nereda, prepira, pretepa ali druge oblike kršenja javnega reda in miru v prostorih društva ter pri zastopanju in predstavljanju društva s strani člana izven društva,

• opravljanje dejavnosti, ki ni združljiva s cilji, namenom in nalogami društva,

• ravnanje v nasprotju z interesi društva, pri čemer se kot nasprotje interesov štejejo vse okoliščine, v katerih interes člana društva vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno izpolnjevanje obveznosti ali opravljanje nalog člana v društvu, interes člana društva pa pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanj ali za druge fizične ali pravne osebe,

• hujskaštvo in zavajanje drugih članov društva in članov organov društva ter manipuliranje z njimi,

• vsaka druga kršitev obveznosti, ki je opredeljena v splošnih aktih društva, ter delovanje v nasprotju z veljavnimi pravnimi akti društva.

Če je v zvezi s kršitvijo člana društva, funkcionarja ali člana organa društva povzročena škoda, se odškodninska odgovornost ugotavlja v postopku pred častnim razsodiščem.

Častno razsodišče v primeru kršitev, navedenih v prvem odstavku tega člena vodi ustrezne postopke in izreka ustrezne ukrepe, v drugih primerih pa sprejema odločitve, vse v skladu s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme izvršni odbor.

Pobudo za obravnavo na častnem razsodišču lahko poda vsak član društva in izvršni odbor.

Kršitelju je možno izreči naslednje ukrepe:

• opomin,

• javni opomin,

• izključitev iz društva.

O pritožbah zoper odločitve častnega razsodišča kot drugostopenjski organ odloča zbor članov. Pritožbo je treba vložiti v roku 8 dni po vročitvi odločitve. Pritožba zadrži izvršitev odločitve..

6. Stalna in začasna delovna telesa

43. člen

Zaradi boljšega in učinkovitejšega reševanja določenih vprašanj ter za sprotno izvajanje nalog izvršnega odbora lahko izvršni odbor imenuje stalna ali začasna delovna telesa. S sklepom o ustanovitvi delovnega telesa imenuje predsednika in člane, določi namen in naloge, morebitne roke za izvedbo nalog, čas trajanja tega telesa in način poročanja.

Člani stalnih delovnih teles so imenovani za čas trajanja mandata članov izvršnega odbora.

Člani začasnih delovnih teles so imenovani za čas trajanja naloge.

Stalna in začasna delovna telesa o svojem delu poročajo izvršnemu odboru.

7. Tajnik in blagajnik društva

44. člen

Tajnik vodi in opravlja vse administrativno strokovne posle društva ter izvršuje operativne naloge, ki mu jih daje predsednik in ki sledijo iz sklepov organov društva.

Blagajnik vodi in upravlja vse finančno materialno poslovanje društva v skladu s finančnimi predpisi in veljavno zakonodajo.

Tajnik in blagajnik ne moreta biti člana organov društva, sta pa lahko prisotna na sejah izvršnega odbora ali drugih organov.

Tajnik in blagajnik ni obvezno, da sta invalida.

Društvo lahko poveri finančno poslovanje ustreznemu servisu, če med člani ne najde primerno usposobljenega človeka. V ta namen sklene pogodbo, ki je v skladu z računovodskimi standardi za društva in veljavno zakonodajo.

5. Finančno in materialno poslovanje društva

45. člen

Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje:

• s članarino,

• iz sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, ki jih po sprejetem pravilniku razporeja Zveza delovnih invalidov Slovenije,

• iz drugih fundacij,

• iz proračunskih in drugih javnih sredstev,

• s prispevki fizičnih in pravnih oseb,

• z darili in volili,

• z dohodki od lastnih prireditev in dejavnosti ter premoženja,

• iz naslova materialnih pravic in zakonsko dovoljene pridobitne dejavnosti društva,

• z dohodki lastnega premoženja

• iz drugih virov.

46. člen

Premoženje društva predstavlja vse nepremično in premično premoženje, ki je vpisano kot premoženje društva v zemljiško knjigo oziroma inventarno knjigo ter vsa denarna sredstva.

S premoženjem in finančnimi sredstvi upravlja izvršni odbor društva v skladu s finančnim načrtom in programom dela društva.

Lastnino društva, pridobljeno iz sredstev fundacije, je mogoče odtujiti le s soglasjem fundacije.

Presežek prihodkov nad odhodki porabi društvo za uresničevanje svojega namena ter ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.

47. člen

Poslovanje s finančnimi sredstvi, sprejemanje letnega poročila in druga vprašanja, ki se nanašajo na materialna sredstva, se urejajo po veljavnih predpisih, v skladu s tem statutom in v skladu z načeli, ki veljajo za društva.

Finančno in materialno poslovanje društva se vodi po sistemu dvostavnega knjigovodstva, prirejenega za njegove potrebe, v skladu z veljavnimi predpisi in slovenskimi računovodskimi standardi za društva in invalidske organizacije.

Podatki o finančnem in materialnem poslovanju iz naslova pridobitne dejavnosti društva se vodijo in izkazujejo ločeno.

Društvo za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, izdela letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva. Letno poročilo o poslovanju društva mora društvo predložiti organizaciji pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov, v skladu z zakonom.

Društvo zagotavlja podatke o svojem finančnem in materialnem poslovanju na način in v obliki, kot je določeno v pravilniku, ki ureja materialno – finančno poslovanje.

Društvo mora finančno dokumentacijo za planiranje, finančno poslovanje in letno poročilo sestavljati tako, da so posebej razvidni finančni viri, stroški za delovanje, za izvajanje posebnih socialnih programov in za naložbe.

Osebni prejemki iz naslova delovanja posameznikov v društvu so opredeljeni v posebnem aktu društva in ne smejo biti višji kot je določeno z zakoni in s kolektivno pogodbo za področje zdravstva in socialnega varstva.

Letno poročilo o poslovanju društva mora društvo predložiti organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov, do zadnjega dne v mesecu marcu tekočega leta; Zvezi delovnih invalidov Slovenije, pravnim in fizičnim osebam, ki društvu namenjajo sredstva, pa o porabi teh sredstev društvo poroča v rokih, kot jih le-ti sami določijo.

Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za izvajanje svoje dejavnosti, opravljajo njegovi pristojni organi in računsko sodišče.

Finančno poslovanje društvo opravlja preko transakcijskega računa pri poslovni banki, če to ni v nasprotju z zakonom.

Odredbodajalec - podpisnik finančnih nalogov je predsednik ali druga pooblaščena oseba, ki posluje v skladu z zakoni in drugimi predpisi in v skladu s sprejetim finančnim in delovnim načrtom društva ter sklepi zbora članov, izvršnega odbora ali pristojnih organov in pooblaščenih posameznikov.

48. člen

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora nameniti za uresničevanje namena ter ciljev društva ter za izvajanje svoje osnovne nepridobitne dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. Društvo začasne presežne prilive nalaga v eno od bank, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za poslovanje.

Vsaka delitev premoženja med njegove člane je nična.

6. Volitve

49. člen

Volitve se razpišejo najmanj dva meseca pred potekom mandata predsednika in članov organov društva. Volitve razpiše izvršni odbor društva, ki za ta namen ustanovi tudi kandidacijsko komisijo.

Člani društva lahko predlagajo po več kandidatov za vsako funkcijo.

Kandidatura mora vsebovati:

1. predstavitev kandidata:

• ime in priimek

• naslov

• datum in letnica rojstva

2. navedbo organa oziroma funkcije za katerega kandidira,

3. podpisano izjavo kandidata, da kandidaturo sprejema (soglasje za kandidaturo)

4. izjavo kandidata, da ni član organov politične stranke na državni in na lokalni ravni

5. kraj in datum vložitve kandidature in podpis predlagatelja;

Predlogi kandidatov morajo biti kandidacijski komisiji posredovani najkasneje en mesec pred predvidenimi volitvami. Po prejetju predlogov kandidacijska komisija sestavi kandidacijske liste in jih posreduje izvršnemu odboru v potrditev.

Nepopolne, neustrezne, neutemeljene in nepravočasne kandidature se ne uvrstijo na kandidacijske liste.

Za neustrezno kandidaturo se šteje tudi kandidatura, pri kateri je kršeno pravilo

kandidatura v več organov društva hkrati.

Volitve so praviloma tajne, zbor članov pa lahko odloči, da so volitve javne.

V organe društva - IO, NO, ČR so izvoljeni tisti kandidati, ki so prejeli največ glasov članov društva, ki so glasovali.

Kadar je za predsednika DI en kandidat, je izvoljen, če prejme večino glasov članov društva, ki so glasovali.

Kadar je kandidatov za predsednika društva več, je izvoljen tisti kandidat, ki v 1. krogu prejme absolutno večino glasov članov DI, ki so glasovali.

V nasprotnem primeru se izvede 2. krog izmed dveh kandidatov, ki sta prejela največ glasov; izvoljen je tisti kandidat, ki v 2. krogu prejme večino glasov članov DI, ki so glasovali.

7. Prenehanje delovanja društva

50. člen

Društvo lahko preneha po volji članov društva ali po samem zakonu.

V primeru prenehanja društva, po poravnavi vseh obveznosti, se njegovo premoženje prenese na Zvezo delovnih invalidov Slovenije.

Sklep o prenehanju društva in o prenosu premoženja na Zvezo delovnih invalidov Slovenije, sprejme zbor članov društva.

Lastnina društva pridobljena v času, ko je društvo pridobilo status invalidske organizacije, ob njegovem prenehanju, preide v deležu, ki ga je prispevala Zveza delovnih invalidov Slovenije v last Zveze; in v deležu, ki ga je prispevala Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji v last fundacije.

Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

8. Prehodne in končne določbe

51. člen

Ta statut začne veljati naslednji dan po sprejetju na zboru članov, uporabljati pa se prične naslednji dan po registraciji s strani upravnega organa.

Z uveljavitvijo tega statuta preneha veljati statut z dne 20. 03. 2008

Predsednik društva:

Miroslav Pišljar